Najprej se moram zahvaliti matičnemu klubu (predvsem nekaterim, ne bom jih imenoval), za pomoč pri organizaciji tekma veteranov NK Olimpija, z veterani NK Maribor, pred derbijem članskih moštev. Igrali smo za Bežigradom, v Jami, na odličnem igrišču z umetno travo (nekdanje pomožno igrišče). Klub je pomagal z opremo, čeprav smo igrali v novi nabavljeni, lastni opremi, z logotipom najnovejšega donatorja (Zavarovalna družba ARAG SE). Prejeli smo tudi dodatno število prostih vstopnic, za nas in gostujoče veterane, klub pa bo tudi kril del stroškov, za pogostitev vseh veteranov po koncu tekme.
Ne izključujem možnosti, da je šlo pri vsem projektu za to tekmo tudi kaj narobe. O tem drugič.
Bistvo mora biti namenjeno našemu druženju, ki je bilo tokrat začinjeno tudi z zelo uglednim igralskim kadrom na obeh straneh ter ostalimi bivšimi igralci, na klopi, ali med gledalci. Nekaterim so bila še posebej poslana vabila, da bi si vsaj ogledali to srečanje in svoje nekdanje soigralce.
Seveda ni mogoče primerjati bivših igralcev, veteranov, z aktivnimi igralci obeh moštev, ki sta se srečali v večernem času. Toda nobenega dvoma ni. V jami je bil pravi nogometni zaklad. Zato moram, kar podrobneje predstaviti naše moštvo :
- Vrh so sestavljali tri nekdanji izvrstni igralci, reprezentanti : Đoni Novak, Primož Gliha, Sebastjan Cimirotič,
- Zaradi obveznosti so manjkali in se opravičili Gregor Židan, Ermin Šiljak, Sašo Udovič in Željko Mitrakovič.. Udeležbe ni potrdil tudi vabljeni Mile Ačimović. Nekateri sploh niso bili vabljeni za to srečanje in
- Jalen Pokoren, tudi A reprezentant in v sezoni 1997/98, najmlajši igralec, ki je zaigral za člansko moštvo NK Triglav, ob uvrstitvi v 1.SNL . Je tudi trener mlajših v Škofji Loki, blizu svojega stalnega prebivališča,
- Jože Prelogar in Dejan Djuranovič, sta v preteklosti igrala za oba kluba (Olimpijo in Maribor) ter številne druge klube, za njima pa je že tudi dolgoletna in uspešna trenerska kariera,
- Nenad Protega, nekdanji igralec in tudi funkcionar v klubu, v bližnji preteklosti,
- Sani Trgo, Rok Cirar, Boštjan Puš, Blaž Puc (vsi tudi član mlajših reprezentančnih selekcij),
- Srečko Rajšel (tudi nekdanji igralec članske ekipe Olimpije),
- Kristjan Cimirotič, vratar, ki z leti postaja vse boljši,
- Posebej pa je treba izpostaviti Matjaža Jakopiča. Je nekdanji mladinec Olimpije, nezamenljiv igralec nekdanjega drugoligaškega Mercatorja, nekdanji strokovni delavec v NZS in….. Vse to ni toliko pomembno, kot njegovih 70 let in še vedno mladostno gibanje na igrišču. Celo premalo minut mu je bilo namenjeno,
- Sašo Šukurica, ki je vedno pripravljen zaigrati za veterane v zadnjih dveh letih.
Škoda, da so tokrat manjkali nekdanji »moji« mladinci Olimpije, državni in pokalni prvaki Slovenije, v letu 1996 : Muamer Vugdalić Suad Fileković, Jasmin Handanović in Milivoj Novakovič, vsi, tudi nekdanji A reprezentanti, ki so se izjemno uveljavili v NK Maribor (Jasmin ima še vedno igralsko obveznost v Mariboru). Skupaj s Trgom, Cirarjem in B.Pušem, smo s temi fanti v letu 1996 osvojili naslov državnega in pokalnega prvaka, v samostojni Sloveniji in kot trenerju jih je vedno z zadovoljstvom spremljati.
Zelo narobe bi bilo, če ob vsem tem naštevanju ne omenim naše klopi : Marko Elsner, Rade Vujnovič, Dinko Vrabac, Vukadin Lalović, Janez Zupančič Zoran Matović, Mahmut Kapidžić, vsi nekdanji igralci Olimpije v Yu ligi, Miloš Kadivnik (nekdanji mladinec Olimpije, dolgoletni igralec drugoligaškega Mercatorja, sedaj pa s funkcijo operativnega direktorja v našem športnem društvu). Na klopi je bil tudi Stanislav Markoja, ki je prevzel za to tekmo skrb za opremo igralcev.
S strani nas je spremljal tudi Darko Bajec (mladinec Olimpije in odličen igralec drugoligaškega Mercatorja), opravičil se je Vito Dimitrijević, vendar pa je zvečer bil prisoten na članski tekmi. Lepo pa je bilo med gledalci videti tudi ga. Sanjo Tratnik, iz uprave NK Olimpija, s svojimi otroki.
O Mariborskih veteranih, tudi ni potrebno izgubljati besed. Tokrat sicer niso bili v polnem številu, vendar pa imajo zelo kvalitetno in mlajše moštvo. Z zadovoljstvom je bilo spremljati nekatere, ki so vrstniki naših : Cirarja, Trga in Puša. Bili so tudi člani vseh mlajših reprezentančnih selekcij, do vključno U21, od 1995 do 2000. Užitek jih je bilo spremljati na včerajšnji tekmi, kajti v tistem obdobju sem jih redno imel v teh reprezentančnih selekcijah.
Kvaliteto, kot veteransko moštvo so Mariborčani pokazali tudi tokrat. Zasluženo so nas na koncu premagali s 3:1, čeprav smo mi povedli z izjemno samostojno akcijo Đonija Novaka. Imeli smo še nekaj svetlih trenutkov. Toda objektivno so bili Mariborčani boljši, fizično boljše pripravljeni (redno trenirajo, menda nekateri celo še redno igrajo preko meje). Kratka ocena celotnega srečanja v primerjavi z večernim, pa so bile številne vrhunske poteze (od Đonijeve, do Mariborskih), mnogo manj osnovnih tehničnih napak-slabosti, kot jih je bilo videno zvečer. Namesto »ideje«, ki se pojavlja pri strokovnem komentiranju tekem v naši 1.ligi, je bilo v Jami videti konkretizacijo (dvojne in povratne podaje, prave podaje s krilnega položaja, veliko pravilnega odkrivanja brez žoge, pravilno odvzemanje žoge, natančna igra pri podajah, ali izbijanju žoge z glavo, itd.).
To ni presenečenje, to ni zapisano kar tako. To se je dogajalo v Jami, to so predstavili (sicer v nekoliko nižjem tempu), igralci z nekdanjim visokim rejtingom in to je bistvo nogometne igre. Ponosni smo lahko, kljub določenim odsotnostim še nekaterih vrhunskih igralcev (trenerske in druge obveznosti), da smo na predvečer derbija lahko predstavili (Olimpija in Maribor) tako zveneča imena.
Za naš poraz ne iščemo nobenega opravičila. Premalo smo skupaj, preveč je manjkalo igralcev z dodano vrednostjo, premalo lahko tečemo, zato problemi z igro v obeh fazah. Zelo hitro pa se je poškodoval še Sebastjan Cimirotič. Z njim smo izgubili veliko tistega, kar nam je zmanjkalo v zaključku obetavnih akcij.
Bistvo tega veteranskega srečanja pa je bilo druženje nekdanjih igralcev. Kako je vse skupaj izpadlo, je razvidno iz Mariborske pisne zahvale, iz katere citiram naslednje : »Druženje…., vse je bilo super,… Bomo to ponovili.«
Druženje (igranje revijalne tekme je samo še dodatek), moramo z Mariborčani stalno nadgrajevati. Med veterani je še vedno veliko število igralcev iz Ju-časov oziroma tekmovanj na najvišji ravni. Tam drži trdno primat Olimpija, ki je veliko let igrala v 1. Ligi., Maribor pa le redko. Toda medsebojne tekme so vedno predstavljale svojevrsten in vrhunski spektakel. Mnogo igralcev je igralo za oba kluba. Tudi takrat se je iskrilo (pa če je šlo samo za prijateljsko tekmo) vseh 90 minut, toda odnosi med igralci in kluboma so bili vedno na visoki ravni. Normalno so bili prisotni takšni in drugačni vložki, saj rivalstvo obstaja, odkar obstajata oba kluba. Prijateljstva in odnosov med igralci ni nikoli moglo načeti ničesar, zato lahko veterani tradicijo ohranjanja moramo držati in nadaljevati.
Potrebno je imeti ustrezno mero spoštovanja, kot se je izrazil moj nekdanji soigralec. Preteklost je treba poznati in spoštovati.
V Galeriji je tudi nekaj amaterskih foto utrinkov, v režiji prisotnih igralcev in funkcionarjev na veteranski tekmi.
Janez Zupančič
Predsednik ŠD Veterani NK Olimpija Ljubljana
�~�
Nedavni komentarji