V tem tednu sta bila odigrani obe povratni polfinalni tekmi za Pokal Slovenije. Najboljši moštvi v ligaškem tekmovanju, Maribor in Olimpija, sta pokazali svojo vrednost in sta zasluženo finalista. Olimpija je večino dela opravila z zmago, že na prvi tekmi v Kidričevem. Torkova povratna tekma je bila zgolj še formalnost (ne glede na različne, tudi previdne napovedi). Gladka zmaga s 4:0, je dovolj dobra popotnica za finalni obračun. Aluminij je v tej tekmi nastopil z več igralci z manjšo minutažo. To je povzročilo različne javne odzive. Vendar pa je Kidričane in njihovega trenerja Bogatinova treba razumeti. Poraz v domači tekmi, slaba bilanca z Olimpijo v Ljubljani je bila le ocena realnega stanja, da Aluminij v Ljubljani nima kaj iskati, zato so priložnost dobili igralci, ki bodo morda lahko kvalitetno nastopili v zaključnem delu prvenstva, kjer ima Aluminij objektivno več možnosti za osvojitev mesta, ki vodi v evropska tekmovanja. Kljub temu pa moram še dodati, da bistveni posegi v standardno moštvo, največkrat prinesejo nasproten učinek, saj moštvo izgublja določeno igralno-tekmovalno kontinuiteto. Osebno se bistvenih sprememb v moštvu nisem rad posluževal. Če ne drugega je tudi v manj zahtevnih tekmah, na igrišče praviloma stopilo standardno moštvo, s kakšno minimalno korekcijo. V nadaljevanju pa so dobili priložnost še drugi. Negativni učinki so trenutno bili najbolj izstopajoči celo pri Barceloni. Vendar tam je potem vse dileme odpravljal Messi.
Olimpija je nasprotno od Aluminija nastopila v najmočnejši postavi, hitro postavila razmerje moči na igrišču, na pravo mesto. Kljub občasnim poskusom gostov, da poskušajo kaj doseči, jim to ni uspelo. Tekma je bila zato priložnost, da za Olimpijo zaigra tudi kakšen mladi igralec več. To se ni zgodilo. V določenem smislu je treba razumeti trenerja Hadžiča, ki po prevzemu trenerskega mesta, ne želi nič prepustiti slučaju in več zaupa izkušenejšim igralcem.
Maribor je bil po prvi tekmi prav tako v rahli prednosti, pred povratno tekmo v Murski Soboti. Domači so verjetno pričakovali popoln uspeh, glede na pretekle prvenstvene tekme ter možnost, da naletijo na slab Maribor kot v prvenstvu. V 11. krogu, 30. septembra 2018, so premagali Maribor, kar s 4:1, razen tega pa so tudi na pokalni tekmi v Mariboru dolgo držali ugoden neodločen rezultat. Toda, Maribor je Maribor in težko je karkoli vehementno napovedovati ugoden rezultat, proti moštvu, ki ima veliko izkušenj iz evropskih tekmovanj in objektivno močnejšim moštvom.
Zato pa je tudi tokrat presenetil Maribor. Malo jih je bilo, ki bi pričakovali takšno začetno postavo, kot je bila njihova v Murski Soboti. Zelo malo pa jih je neposredno na Fazaneriji in tudi ob TV ekranih pričakovalo, da Maribor lahko tako uspešno, povsem zaustavi Muraše. Popolno obvladovanja položaja, na vseh delih igrišča, je Muro v prvem polčasu povsem razorožilo. Tudi začetek drugega polčasa ni bil drugačen. Ko pa je Dare Vršič dosegel izjemen zadetek, je bila tekma praktično zaključena v korist Maribora. Vse kar je poskušala Mura v nadaljevanju, je povsem razumljivo. Igrati nekoliko bolj predrzno. To je omogočalo tudi mokro igrišče. V sodnikovem podaljšku so bili za svoj trud tudi nagrajeni, z izenačujočim golom. Za kaj drugega ni bilo nobenih možnosti, kajti Maribor je še vedno čvrsto kontroliral stanje na igrišču, čeprav se je pomaknil nekoliko nazaj. Z opravljenimi menjavami, 15 minut pred koncem tekme so morda celo nekoliko izgubili, čeprav so vstopili trije najboljši klubski strelci, v prvenstvu : Zahovič, Mlakar in Hotić ( ta sicer zaostaja za 1 gol za Tavaresom, katerega je zamenjal ).
V finalu, 30. maja se nam torej obeta še ena prestižna tekma. Ta bo v Celju in pričakovati je, da bo tokrat stadion veliko bolj zaseden, s številnimi navijači iz Ljubljane in Maribora. V tej tekmi ne bodo nobene točkovne razlike iz tekočega prvenstva igrale kakšne posebne vloge. Srečali se bosta najboljši moštvi. Vse kar si bodo želeli številni gledalci na stadionu ter ostali ob TV sprejemnikih, bo dober-kvaliteten nogomet. Obe moštvi sta tega zagotovo sposobni, v igri pa je tudi pomembna lovorika, za katero se bo splačalo garati 90 minut in šele potem razmišljati o počitku ter pripravah na novo tekmovalno sezono.
Olimpija bo pri tem imela lepo priložnost, da osvoji pokalni naslov, kar bi po vseh dogajanjih v tej tekmovalni sezoni veliko pomenilo, samemu predsedniku g. Mandariću, vsem ostalim v klubu, najzvestejšim navijačem, predvsem pa igralcem, ki lahko s tem uspehom dokažejo, da je njihova dejanska vrednost precej višja.
Janez Zupančič
Nedavni komentarji