Vremenska napoved za povratno srečanje z veterani AŠD Sovodnje, ni bila najboljša. Na koncu se je vse izšlo zelo dobro. Samo nekaj kapljic, ni preprečilo, da se tekma z gosti Iz Italije, iz Sovodenj pri Novi Gorici, ne bi odigrala. Še predno smo se mi zbrali, so bili naši gostje že v Ljubljani. Legendarni Bežigrad oziroma nekdanje peskovno, drugo pomožno igrišče (danes igrišče z umetno travo), je bilo v petek 8. novembra, ob 16.30 uri, pripravljeno za tekmo. Uvod v tekmo, pa so imeli številni mladi nogometaši Olimpije, na obeh igriščih z umetno travo.
Kako resno se je pristopilo k tej tekmi, je bilo razvidno že iz zasedbe gostov. Čeprav smo bili dogovorjeni za manjše igrišče, jih je na igrišče priteklo kar 12, celo več kot je bilo nas. Poseben ton srečanju je dal tudi nekdanji nogometaš Olimpije, danes UEFA kontrolor, pred tem pa tudi nogometni sodnik, na najvišjem nivoju, v nekdanji skupni državi Jugoslaviji, Milovan Nikolić. Nogomet je bil seveda v prvem planu, čeprav so imeli gostje v načrtu še kulturni sprehod po Ljubljani.
Sama tekma je trajala verjetno celo malo nad dogovorjenim časom, kar ni motilo nobenega akterja na igrišču. Goli so padali na obeh straneh, nekaj več sicer v mreži gostov, saj smo bili mi tokrat zagotovo v povprečju, nekaj let mlajši.
Po tekmi je sledilo druženje. Mi smo poskrbeli za manjšo pogostitev, v prostorih bifeja Triglav, kjer se je sicer kar trlo rekreativnih igralcev nogometa. Gostom smo podelili simbolična darila, v lepih zelenih vrečkah, ki jih je za to prireditev prispeval matični klub Olimpija. Seveda smo jih uvodoma tudi uradno pozdravili in se zahvalili, da so tudi v tem terminu prišli v Ljubljano. To je bilo tudi vračilo za naše gostovanje v mesecu juniju pri njih, kjer so res bogato pogostili in nam namenili veliko pozornosti.
Zagotovo jim v takšnem obsegu nismo mogli vrniti. Termin igranja je bil dokaj neprimeren in ob njihovem pozdravu nam, je bilo jasno izražena volja, da je najprimernejši termin prva polovica meseca junija. Ob tem še nismo prišli do zaključka, ali naj bi ta srečanja potekala dvakrat letno, ali pa le vsako leto. Enkrat pri njih, drugič pri nas. Končni dogovor še sledi.
Da smo zadevo le pripeljali do zaključka, se je potrebno za skrb okrog igrišča in garderob zahvaliti g. Jarotu, g. Hajrotu, ki je tudi odgovorni koordinator za uporabo igrišč ter trenerjem, za pravočasen zaključek treningov. Za del pogostitve pa si zasluži pozornost eden naših članov, ki je bil tudi aktivni udeleženec tekme.
Prišla je tudi večina naših povabljenih, tako, da s sestavo ekipe nismo imeli problemov. Vsaj za vse nas je pohvalno, da se je ponovno odzval Primož Gliha, nekdanji igralec in trener v Olimpiji, danes selektor U 21 reprezentance. Igral je namreč že junija, ko smo gostovali v Sovodnjah. To pa tudi pomeni, da mu je kot ostalim Olimpija v srcu. Takšne tekme morajo biti zato izziv še za ostale bivše igralce, kajti druženje predstavlja za nas, največjo vrednoto. Če pa to druženje lahko združimo s tekmo, še posebno s tekmo z našimi rojaki v zamejstvu, pa to predstavlja še nekaj več. Prepričan sem, da so pozno zvečer poleg nogometnega srečanja, še uspešno opravili planirani kulturni sprehod po Ljubljani. Vremenske razmere so se sicer iz ure v uro poslabševale.
Zato pa moramo biti vsaj mi zadovoljni, da smo jih lahko sprejeli in da smo lahko ponovno spoznali, kako cenijo našo Slovenijo in spoštujejo nogometni klub Olimpija. Potrebno je ponoviti, da korenine sedanjih srečanj s predstavniki AŠD Sovodnje, segajo v leto 1976. Takrat se je člansko moštvo NK Olimpija, odzvalo povabilu in igralo prijateljsko nogometno tekmo z domačini, ob odprtju novega nogometnega igrišča. Naši gostje tega datuma in dogodka pri njih niso pozabili in kot kaže ga tudi ne bodo.
Vse spoštovanje AŠD Sovodnje.
Janez Zupančič
Nedavni komentarji