Dinko Vrabac je znano nogometno ime iz nekdanjih jugoslovanskih časov. Prestop v NK Olimpija je bil zaznamovan  z njegovo brezkompromisno igro in številnimi goli. Zanimivo pa je tudi to, da je skupaj z bratom Damirjem predstavljal nepogrešljiv bratski tandem n takratni Olimpiji. Po ocenah mnogih je bil prav Dinko eden najzaslužnejših, da se je Olimpija po izpadu iz prve jugoslovanske lige, v to ligo ponovno vrnila.

Njegova nogometna pot je bila že na začetku povezana s FK Sarajevo, zelo uglednim in uspešnim bosanskim prvoligašem. Drugih njegovih klubov ni potrebno navajati.

Sam pa kljub temu izpostavlja, da je Olimpija kar njegov prednostni (matični) klub, kajti po prihodu v Ljubljano, je tukaj tudi ostal, si ustvaril družino. Še danes je tudi poslovnež.

Toda v kontekstu vsebine povezane z Dinkom Vrabcem je v ospredju njegov odnos do imena Olimpija in s tem tudi do društva veteranov NK Olimpija.

Brez posebnih ovir lahko zapišem, da gre za enega najbolj zvestih in korektnih članov našega društva. Določene zadeve kar prehiteva. Že kar nekaj let zapored je prvi plačnik letne članarine, na sestankih, ki smo jih imeli pred korono precej pogosteje kot trenutno pa je vedno posredoval številne predloge za boljše delovanje društva. Ob tem moram izpostaviti, da je članarino za leto 2022 že poravnal, čeprav rok za plačilo začne teči šele od 1.julija dalje. Najbolj pa je presenetil s tem, da ni poravnal samo članarine, ampak je dodatno nakazal na TRR društva še solidarnostni prispevek. V društvu namreč že daljše obdobje načrtujemo ustanovitev posebnega solidarnostnega sklada za različne solidarnostne namene. Ko sva se o tem pogovarjala po telefonu, je kar vnaprej sledilo nakazilo.

V skladu z naslovnico je potrebno omeniti, da je Dinko član kar dveh veteranskih društev. Poleg našega je član tudi društva veteranov FK Sarajevo. Tudi tam redno plačuje članarino in prispeva tudi dodatna (solidarnostna) sredstva za delovanje veteranov. Veterani FK Sarajevo so glede članstva precej pred nami. Člani društva so namreč številni nekdanji vrhunski igralci, tudi jugoslovanski reprezentanti, kot npr. : Hadžibegić, Fazlagić, Ferhatović, Muzurović, Šljivo, Kapetanović, Merdanović, Musemić, Dupovac, Bošnjak Branko, Djurković, Prljaća, Janjuš, Nikolić, Predrag Pašić, Handžić, Sušić, Milak, itd.  Med seboj (več kot 100) so povezani preko Vibra in tekoče seznanjeni z vsemi aktualnimi informacijami (rojstni dnevi, smrt). Seveda so prisotni tudi na tekmah FK Sarajevo, ki jimje zagotovilo posebno mesto na tribuni stadiona Koševo. Udeležbo na tekmah morajo seveda prijaviti in klub jim zagotovi rezervacijo.

Torej biti član veteranskega društva FK Sarajeva pomeni za bivše igralce veliko. Ni ovir, da ne bi vsi plačali tudi članarino društvu in prispevali še dodatna solidarnostna sredstva. Kajti nimajo vsi bivši igralci v sedanjem času podobnega statusa in zato jim društvo (bivši soigralci) lahko ponudijo organizirano pomoč preko svojega društva. Temeljna vrednota članov veteranskega društva v FK Sarajevo je druženje. Nekaj priloženih fotografij to potrjuje. Pomembno pri njih pa je tudi to, da ne postavljajo v ospredje kakšen status je imel kdo v preteklosti, v igralski karieri, ampak izključno ohranjanje prijateljstva iz nekdanjih nogometnih časov ter druženje. In v tem pogledu je Dinko tudi popolnoma njihov. Vedno se lahko pohvali, da ga mnogi od zgoraj naštetih nekdanjih igralcev, vedno obiščejo, ko potujejo v Slovenijo, ali preko Slovenije v druge države.

Cilj našega  društvo gre v tej smeri. Problem je le, ker imamo skromno število članov v primerjavi s FK Sarajevo. Odnosi z matičnim klubom se izboljšujejo iz leta v leto. Društvo prevzema določene naloge, ki ne posegajo v ničemer v delovanje kluba. Seveda pa je prisotna želja številnih mlajših veteranov, da bi se morda tudi v nogometnem smislu, kot trenerji vključili v delo kluba na tem področju. Vsi predsedniki v zadnjem obdobju izpostavljajo dolgoročno vizijo, ki vključuje kvalitetno delo z mlajšimi selekcijami. Kdo drug, če ne tisti, ki imajo za seboj dragocene (profesionalne) izkušnje na najvišjem nivoju in izpolnjujejo tudi vse druge pogoje (usposobljenost) lahko prispeva k pravemu in pravilnemu razvoju najmlajših.

To so naše društvene rezerve s strokovnega vidika. Nujno pa je tudi formiranje solidarnostnega sklada, ki bo lahko ponudil določeno pomoč tistim, ki bi se znašli v težavah. Ne smemo pa izključiti tudi načrtno štipendiranje manjšega kroga najboljših v mlajših selekcijah.

Idej je mnogo. Potrebno jih je le uresničevati in tudi skozi takšne oblike ustvarjati ustrezen odnos in pozornost do matičnega kluba.

Verjetno bo Dinko lahko iz lastnih izkušenj, predvsem pa zaradi delovanja pri veteranih v dveh nekdanjih velikih klubih, Lahko prispeval še kaj.

Njegovi konkretni predlogi :

  • bistvo obstoja društva veteranov Olimpije je druženje, tedensko na tekmah, mesečno pa v izbranem gostinskem lokalu,
  • pomembno je, da bi bili vsi člani društva  enakopravni, ne glede na status v preteklosti in da  smo na tekmah skupaj,
  • organizirati bi morali komuniciranje na Vibru (op. : moj predlog je Zoom, ker niso vsi na Vibru), kar bi sčasoma povečalo število bivših igralcev-veteranov in s tem tudi medsebojno komuniciranje,
  • poleg plačevanja članarine je potrebno ustanoviti solidarnostni sklad, v primeru, če kdo potrebuje pomoč. Višino prispevka bi določal vsak posameznik,
  • ko bodo odpravljeni ukrepi zaradi koronavirusa, lahko ponovno organiziramo kakšen sestanek v širšem obsegu in predlagamo še kaj,
  • osebno bom pomagal in aktivno deloval v društvu veteranov Olimpije.

Če na kratko povzamem to kar mi je pisno posredoval Dinko, so znane zadeve, že od ustanovitve društva dalje. Najbolj jih je zagovarjal prav pokojni Marko Elsner. Morda problem večje angažiranosti oziroma številčne rasti našega društva stoji v vsebini, povezani z drugo alinejo predlogov, ki jih je posredoval Dinko. Sam to uresničuje kar v dveh društvih veteranov, zato je lahko pravi vzornik vsem ostalim bivšim igralcem NK Olimpija. Teh je ogromno število. Od tistih, ki so v Olimpiji zaključili še zelo mladi, ali odigrali malo tekem, do tistih, ki so dosegli najvišji nivo. NI dvoma, da se je z Olimpijo marsikaj dogajalo. Toda življenje teče dalje. Ime Olimpija je v preteklosti predstavljala pravo ikono (še v okviru Jugoslavije). Zastoj glede na preteklost (ne popoln) je začel nastajati v samostojni Sloveniji. Ne povsem, vendar glede na nekdanjo Olimpijo velik, prevelik, saj je za določeno obdobje celo izginila z najkvalitetnejše nogometne scene. 

Kot je dejal sedanji predsednik NK Olimpija g. Adam Delius na skupščini, ob prevzemu vodenja kluba, so veterani pomemben sestavni del celotnega kluba. To njegovo izjavo in začetno pozornost do veteranov moramo izkoristiti.

V prilogi tega prispevka so še štiri fotografije veteranov FK Sarajevo, na katerih so razvidna določena njihova druženja.

Janez Zupančič

Predsednik ŠD Veterani NK Olimpija Ljubljana

Slika-1 – Veterani FK Sarajevo-1 (Foto : Dinko Vrabac)
Slika-2 : Veterani FK Sarajevo-2 (Foto : Dinko Vrabac)
Slika-3 : Veterani FK Sarajevo-3 – Slobodan Janjuš (Foto : Dinko Vrabac)
Slika-4 : Takšne fotografije dobiva Dinko dnevno od svojih bivših soigralcev v Sarajevu. Ta je od Faruka Hadžibegića.