Veliko je bilo v tem kratkem času  zapisano o novem trenerju našega članskega moštva. Ponavljati to je odveč, vse je znano. Nekaj oziroma vsaj malo drugače pa moram zapisati na naši spletni strani.

Je kar precej mlajši, zato se na igrišču v tistih mojih prvoligaških nastopih nisva mogla neposredno srečati. Toda njegova prepoznavnost in  učinek na nogometnih igriščih mi ni tuj. Igralci, ki so spadali v najožji krog vrhunskih igralcev na svetu, ne morejo ostati neopaženi.

Igrati za Dinamo in  Crveno Zvezdo ter kasneje za evropska in svetovna giganta Real Madrid in Barcelono, se zgodi le redkim. Robert je to dosegel in se tudi zasluženo uveljavil v krogu izbranih, o katerih se piše samo s presežniki.

Danes je Robert Prosinečki trener Olimpije. Ker je poleg igranja opravljal tudi selektorske in trenerske vloge, bo lahko kaj narobe z njegovim delom v Ljubljani, samo zaradi drugih razlogov. »Žuti« ima namreč veliko prednosti. Kot igralec je imel tudi najboljše trenerje. In ker  se je odločil za trenersko delo, bo znal oziroma zna vse kar v teoriji ni mogoče zapisati, najboljše dnevno prenašati na igralce. Velika igralska avtoriteta, dokazana neposredno na nogometnem igrišču, na najvišjem nivoju, praktično ne more imeti problemov z avtoriteto pri vadbi in vodenju moštva. Vedno lahko proda  toliko koristnih nogometnih »štosov« v procesu treninga, da bodo najpomembnejše (osrednje) igralci brez posebnih ovir  vključili vsak na svojem igralnem mestu  v  model igre Olimpije. Že prva postavitev igralcev na prijateljski tekmi jasno nakazuje to novo smer. Niti slučajno ne razmišlja, da bi že v osnovi v napadu začel npr. s samo enim igralcem. Olimpija ima tudi v trenutnem stanju na voljo veliko število igralcev za odgovorno, kombinatorno in organizirano napadanje ter seveda tudi branjenje, ko bo to potrebno.

Njegova velika prednost je tudi dejstvo, da je že bil v Olimpiji. Razlika je le ta, da se iz igrišča (v času tekme) seli ob igrišče. Tam pa gotovo ne bo ravnodušen ob tudi minimalnem odstopanju od njegovih (trenersko-igralskih zamisli).

Še eno ( ne želim delati nobenih primerjav) veliko, največje  nogometno ime v Ljubljani. Olimpija si to zasluži. Na voljo je manj kot ¼ razpoložljivih tekem za osvajanje točk. Igrajo tudi nasprotniki Olimpije, ki bodo prav tako osvajali prvenstvene točke in skušali držati Olimpijo na distanci. Bolj gledljiva, predvsem pa prepoznavna igra moštva in posameznikov znotraj moštva mora pripeljati do rezultatov. Najbolj važna pa bo usmeritev za naprej. Prosinečki zagotovo ni prišel za kratek čas. Tudi po tem se bo ocenjevalo njegov delež.

Je pa prisotna v trenutnem igralskem kadru tudi določena slabost. Osebno menim, da nekaj igralcev ni najbolj fizično pripravljenih. Na to dejstvo pa je v teh trenutkih težko vplivati. Na potezi so zato igralci. Z maksimalnim odnosom na vsakem treningu, lahko za naše razmere tudi to izboljšajo. V trdem delu in bolj organizirani igri (naloga trenerja), kot smo jo videli v sedanjem delu prvenstva, mora Olimpija biti v centru dogajanja in doseči vsaj minimalne cilje (zanesljivo uvrstitev v evropska tekmovanja) ter trasirati pot, ki jo bo v tem tekmovanju popeljala tudi kakšen korak naprej.

V svojem imenu in imenu članov našega veteranskega društva želim, da Olimpija ponovno postane strah in trepet za vsakega nasprotnika v ligi. Trenerju Robertu pa čim bolj uspešno delo v Olimpiji.

Kar z največjim zadovoljstvom pa si bom poskušal zagotoviti ogled kakšnega treninga članskega moštva.  »Žuti« zagotovo želi postati tudi tako uspešen trener, kot v preteklosti igralec.

Veselim se ogleda prve prvenstvene tekme v Ljubljani, pod vodstvom tako uglednega nekdanjega vrhunskega igralca, v trenerski vlogi.

Janez Zupančič