Danes minevajo štirje tedni. Olimpija je tistega četrtka ob 17.00 uri, v veliki vročini igrala prijateljsko tekmo s hrvaškim prvoligašem Šibenikom. Izkoristil sem priložnost in si tekmo v Lescah ogledal v živo, ob tem pa še kolesaril (nazaj iz Lesc) skoraj 40 km. O sami tekmi je bilo dovolj ocen in komentarjev. Bolj pestro je bilo ob igrišču. Na tekmo so predsednika g. Deliusa, prišli tudi Green Dragonsi in korektno spodbujali nogometaše. Med polčasom so imeli kratek posvet tudi s predsednikom. Moram pa izpostaviti, da mi je uspelo priti na tribune, čeprav je šlo za tekmo zaprtega tipa. Bil sem tudi korektno postrežen z vodo s strani Olimpijinega osebja. V kolesarski opremi, dodatna skrb in pozornost, ob res hudi vročini, ki ni bila primerna za igranje tekme.
Da se nekaj dogaja v Olimpiji, je bilo mogoče ugotoviti iz zapisov v dnevnem časopisju. Da pa bo eksplodiralo že naslednji dan in dobilo razsežnosti, obtoževanja in obrekovanja, ki nikakor niso primerna za najboljši in najbolj ugleden klub v nogometni zgodovini Sloveniji. Treba je poudariti, da ima NK Olimpija res bogato (preteklo) zgodovino. Tistim, ki smo igrali in smo še vedno povezani s klubom nam ni vseeno.
Vendar po vsem, kar se je zgodilo je trenutno stanje naslednje :
- Olimpija ima edina dve zmagi, po dveh krogih novega prvenstva, brez prejetega gola,
- Olimpija je zmagala tudi v prvi evropski kvalifikacijski tekmi (konferenčna liga),
- Nocoj bo vse usmerjeno v to, da se preskoči tudi drugi krog kvalifikacij.
Uspehi na nogometni zelenici kreirajo dogajanje in vzdušje sekundarnih faktorjev kluba (mediji, navijači, sponzorji, donatorji, itd.).
Ob tem pa naj bi bilo kar najmanj negativnih dejavnikov, ki že ob najmanjšem padcu, ali problemih na igrišču, prehitro prinesejo negativno atmosfero in različne ocene o delovanju kluba v organizacijsko-finančnem in v športnem delu kluba. Ta dva dela sta praviloma z vidika odgovornosti povsem ločena. Seveda pa danes ni mogoče mimo tega, da (največ pri nogometu) vsak že obvlada vse. Prav zato v primerih, ko se vsega nabere dovolj, prihaja do zadev, ki niso šle mimo Olimpije. Dogajanje je že dolgo časa pestro, tudi moteče za mnoge.
Tudi sam sem že dolga leta povezan z Olimpijo. Najprej, kot igralec nato kot vodja mlajših selekcij in trener mladinskega moštva, kasneje kratko obdobje tudi tehnični direktor, nato v trenutku tudi trener članskega moštva, trenutno pa kot predsednik ŠD Veterani NK Olimpija in član disciplinske komisije matičnega kluba (bolj bi mi pristajala kakšna druga funkcija).
Tekoče razmere bi morda moral bolj poznati. Pa jih ne. Obveznosti nimam, razen z delom veteranskega društva. Čeprav počasi, v pogledu sodelovanja z matičnim klubom napredujemo iz leta. Začelo se je že s prihodom prejšnjega predsednika g. Mandarića in njegovih najbližjih sodelavcev (Protega, Stamenković, Čepelnik Nina, Tina in ………..). Iz njegovega (korektnega obdobja do nas bivših igralcev) ostajata dve skrivnosti :
- dejstvo, da ni prišlo (kljub že danem zagotovilu) do razgovora, ali obiska veteranov (prednovoletna srečanja – plačano osebno z njegove strani, ali strani kluba) in
- da ni bilo nobenega odgovora na naš pisni predlog o sodelovanju s klubom. Upam in verjamem, da se bo našel tudi ta odgovor.
S prihodom novega predsednika so bivšim igralcem zagotovljeni še boljši pogoji za ogled tekem. Vstopamo skozi glavni vhod, na razpolago imamo dve loži, šest bivših igralcev si lahko ogleda tekme v loži predsednika. Deležni smo bili tudi obiska celotne nove uprave v loži in pogostitve. Za naše dodatne aktivnosti igranje tekem dobimo praktična darila (dres, šal, zastavica in še kaj). Zagotovijo nam brezplačen prevoz, če ga koristimo. Skratka. S tega vidika nimamo nobenih problemov. Več jih je na naši strani, saj mnogi vabljeni na ogled tekem ne pridejo. Klub nam je zagotovil človeka, ki je bil zadolžen za odnose z nami. To je bil Josip Kovačević. Nobenih problemov z njim. Mnogokrat se je še upravičeval, da je storil še premalo. Nepotrebno. Samo zahvalim se mu lahko za vso pozornost. Dve zadevi sta v sodelovanju z njim ostali odprti. Veterani smo ponudili pomoč in sodelovanje pri mlajših selekcijah. Želeli pa smo se tudi sestati z operativnim vodstvom kluba. Kontakt bi lahko vzpostavili sami, pa tega nismo storili. Toda pozornost in tudi kakšen neposreden dialog pred posameznimi tekmami (z g. Barišičem) sta podlaga za to, da rečemo (in storimo skupaj) še kaj več.
Zato moramo vsi, ki nam Olimpija pomeni kaj več, storiti vse, da bo njeno ime ugled in uspehi na nogometnem igrišču dobili nekdanjo podobo. V to je vključena tudi struktura igralskega kadra. Olimpija mora ponovno postati magnet in izziv za vse domače nogometaše. Ti so najcenejši in zgodovinsko dokazano tudi najboljši.
S tem zaključujem to pisanje. V pričakovanju, da bo današnji večer, Olimpijin večer. Pa tudi, če se slučajno ne bi izšlo, je potrebno z dvignjeno glavo naprej. Olimpijo se lahko (mora) vrniti na nekdanje tirnice.
Janez Zupančič
Predsednik ŠD Veterani NK Olimpija Ljubljana
Op.: ta vsebina je izključno moja, čeprav je na vsakem srečanju veteranov (manjšem, ali večjem) osnovna tema naših razgovorov, razmišljanj in predlogov.
Nedavni komentarji