Danes mineva mesec dni, ko smo se morali na Žalah posloviti od našega nekdanjega soigralca, vrhunskega nogometaša NK Olimpija in enega od ustanoviteljev športnega društva Veterani NK Olimpija Ljubljana.

premalo časa je minilo, da Rade oziroma Cole, kot smo ga vsi klicali, ne bi bil še vedno globoko v naših mislih. Zato želim v tem prispevku osvetliti moj poslovilni govor, v njegov spomin.

Tri obdobja sem izpostavil :

  1. obdobje, ko sva prvič skupaj zaigrala v letu 1975, pod vodstvom pokojnega, vrhunskega trenerja Nedeljka Gugolja,
  2. obdobje v času igranja za NK Olimpija v 1. YU ligi. Večina nas je bila domačih igralcev, vodil pa na nas je Nedeljko Gugolj. Kot je ob slovesu od Coleta izpostavil eden izmed bivših igralcev, nas je bilo v tem moštvu kar pet (5) Zasavcev (dva , brata Amerška iz Trbovelj in trije iz Litije (Domadenik, Prelogar in Zupančič). Dodal je še, da brez nas in nam podobnim (kot Vujnovič) in kasneje še drugih (Gliha Primož in Aleš Remih, kot funkcionar), Olimpije ne bi bilo več in
  3. Obdobje, ko smo skoraj 12 let delali skupaj v društvu veteranov Olimpije in poskušali doseči ustrezno pozornost do vseh nekdanjih igralcev, zaradi katerih je Olimpija v vsej slovenski nogometni zgodovini, daleč v ospredju.

Popolna predanost na igrišču ter izjemen človeški odnos, sta bila zaščitni znak Coleta. Prav zato je bil nepogrešljiv in zaželen povsod, ne samo v nogometnih krogih.

V celotnem obdobju delovanja društva je bilo delovanje enostavno. Cole je bil svojevrstna avtoriteta, sposoben hitrega odločanja o vseh zadevah povezanih z nogometom. Ime Olimpija je bilo zanj res sveto. Nikoli nobene pripombe, razen objektivne kritike, če se ni igralo tako, kot je sam znal. Trdno pa je stal za tem, da smo vsi bivši igralci Olimpije, najprej igralci, ki si zaradi bogate preteklosti, tudi danes zaslužimo ustrezno pozornost. Ne kot navijači, ampak kot igralci (bivši).

Cole pogrešamo te. Počivaj v miru.

Janez Zupančič

tvoj nekdanji soigralec in predsednik ŠD Veterani NK Olimpija Ljubljana