Nikoli ni bilo v moji navadi (praksi), da bi zmagovalce tako suvereno določil že pred tekmo, skoraj brez kančka spoštljivosti do nasprotnika. Včeraj pa se mi je to zgodilo. Ni opravičilo to, da je nasprotnik Olimpije v Konferenčni ligi, v fazi padanja, od prvih velikih presenečenj v kvalifikacijah za evropska tekmovanja.

Čeprav je bil blizu celo višjemu tekmovanju (Liga Evropa) in čeprav je pred tem remiziral doma s favoritom skupine, v kateri nastopa tudi naše člansko moštvo, sem (preveč odločno) stavil na naše moštvo. Zmaga v Domžalah z novim trenerjem ter včerajšnji poraz, so puhlice tistega o čemer se mnogokrat piše. Dodaten motiv in dokazovanje vsakega igralca, ki dobi priložnost, naj bi prinesle več, prispevale k boljši podobi moštva. NE. Odločno NE. Novi trener se mora ob prevzemu funkcije sredi prvenstva zavedati, da bo iztržil toliko, kolikor je moštvo pripravljeno in koliko kvalitetni so igralci, ki jih postavi na igrišče. Lahko spremeni razpored na igrišču, lahko zamenja določeno število igralcev, itd., učinka ne bo. In prav to se je včeraj najbolj pokazalo.

Ferski otoki imajo skupaj 52.889 prebivalcev[1]. Ta številka je nekoliko večja od vseh registriranih igralcev nogometa v Sloveniji. Ali so domači fantje prišli na igrišče direktno iz službe, ali ne, mi ni znano. Nekaj takega sem namreč videl v devetdesetih letih na Malti. Na velikem turnirju reprezentanc, ki so bili v kvalifikacijski skupini s Slovenijo, so domači nogometaši dobili prosto samo na dan tekme, sicer pa so bili v redni službi. Da so bili prosti je bila zasluga nekdanjih Yu trenerjev, ki so vodili reprezentanco Malte.

Da ne bi bilo pomote. Nič ne povezujem z nogometaši Olimpije. Trener res lahko veliko pomeni. Če dobro in pravilno dela, če postavi na igrišče najboljše igralce, dobro prouči (sam) nasprotnika, potem morata biti igra in rezultat ustrezna. Nobenega treninga Olimpije nisem gledal.  Verjamem pa, da imajo odlične pogoje za delo . Vsaj takšno izjavo je na tiskovni konferenci podal direktor kluba g. Igor Barišić. Kaj drugega iz povzetega intervjuja[2] :

  • imamo najmočnejši kader v Sloveniji in do zime bomo videli, kdo je pravi za ta klub in kdo ne.
  • to je najbolj zdrava Olimpija vseh časov. 
  • upam si reči, da je ta klub organiziran na ravni kluba Bundeslige,

v tem trenutku posebej izpostaviti ? Nič ozirom le to, da je bilo vse skupaj daleč od pričakovanj. Ali je bil to morda le slab dan ? Vse kar je bilo mogoče izluščiti iz danih izjav je bilo eno samo (veliko razočaranje). Preskočil bom kar na tekmo.

Zelo kratek, pozitiven začetek tekme, je praktično treba zanemariti. Doseči gol spada namreč med temeljne dejavnike kvalitete moštva in posameznika. Toda nadaljevanje. Prava mala katastrofa, z začetniškimi napakami. Konkretno :

1.prejeti gol : pred zadnjega desnega krilnega igralca (Lasickas), je neovirano pritekel domači igralec in iz bližine zatresel mrežo. Temeljno pravilo za igro v obrambi (od najmlajših naprej): obrambni igralec mora biti v 16-m prostoru vedno bližje 1.vratnici kot napadalec in postavljen tako, da ima pregled situacije napada nasprotnika po desni strani in pregled dogajanja za hrbtom;

2.prejeti gol : trije igralci Olimpije so ovirali prodirajočega napadalca domačih. Eden je hitro padel (Ratnik), dva pa sta slabo varovala hrbet Ratniku. Bila pa sta v odlični poziciji, da žogo izbijeta;

3.prejeti gol : kot za domače moštvo. Namesto tesnega pokrivanja direktnega nasprotnika, se dogaja  lovljenje in nepravilno oviranje napadalcev po 16-m prostoru, kar je »novost«, ki jo je opaziti pri mnogih moštvih. Let žoge v takšnem stanju se praktično ne spremlja. Ni presenetljivo, da se je domači igralec zaradi tega kar naenkrat znašel sam in brez ovir potisnil žogo z glavo v mrežo, čeprav je bilo kar nekaj igralcev Olimpije več v kazenskem prostoru. Ob tem je potrebno omeniti še eno podobno situacijo, takoj po vodstvu domačinov, ki so jo zapravili. Povsem neoiran je bil domači igralec pol metra od gola.

Žal se v tej tekmi tudi ni videlo nobene konkretne akcije, ki bi končala s podajo s krilnega položaja, ali pa vtekanjem v prazen prostor skozi sredino. Ali je Olimpija sploh imela napadalca, ki bi se gibal levo desno med dvema centralnima branilcema, odigral kakšno povratno na zveznega igralca ta pa v globino drugemu napadalcu, ali…….

Skratka. Tekma za pozabo. Na drugi strani pa realnost, da smo v Sloveniji prisiljeni maksimalno spoštovati vsakega nasprotnika, tudi, če prihaja iz najbolj eksotične dežele.

Realnost je takšna.

Igralci pa se bodo morali zavedati, da ob takšnih pogojih, ki so bili javno predstavljeni s strani direktorja kluba, morajo obrniti ploščo. Slovenija finančno ne more slediti Bundesligi, lahko pa skromno in pogumno igramo z vsakim 90 minut.

Zato sedaj prihaja priložnost za popolno koncentracijo na prvenstvo. Tekom procesa treninga pa odpravljanje tistih slabosti, ki so preveč očitne. Vloge na igrišču so bile vedno razdeljene in najprej je potrebno opraviti svojo (v najboljši meri) in šele nato kaj več če se ponudi. Ne igra sistem, igrajo igralci, ki jih na igrišče postavi trener.

Za boljšo predstavo tega kar sem zapisal o prejetih golih, pa še nekaj fotografij v prilogi.

Janez Zupančič


[1] Vir : Wikipedia, prosta Enciklopedija, osnovni podatki-Spletna stran 1

[2] Vir : www.nogomania.com/Novica/Igor-Barisic-Olimpija-je-klub-ki-je-organizacijsko-na-ravni-kluba-Bundeslige, intervju