Med tednom vreme ni bilo najbolj naklonjeno igranju nogometa. Tudi za vikend obeti niso bili boljši. Že dogovorjeno in organizacijsko usklajene podrobnosti veteranskega srečanja ni bilo mogoče preložiti. Še v soboto zvečer je bila prva opcija, da veterani igramo v dvorani.
Toda ob prihodu v Maribor nas je dočakalo lepo sončno vreme. Tekmo, ki se je začela ob 11.00 uri, smo zato igrali na igrišču z umetno travo.
O sami tekmi malo kasneje. Dolžan sem se najprej zahvaliti Mariborčanom, predvsem pa Muamerju Vugdaliču, ki je vodil celotno organizacijo našega srečanja. Vse je bilo na izredno visokem nivoju. Naše osebne avtomobile smo parkirali na varovanem parkirišču poleg stadiona. Velika garderoba nas je čakala pod tribunami na severnem delu stadiona Ljudski vrt v prostorih nogometne šole Maribor (številne garderobe) in drugih funkcionalnih objektov na tem delu tribune (Kot npr. medijski center). Vsak igralec in spremljajoči funkcionar je prejel tudi osebno darilo (skupaj smo jih prejeli za 25 oseb), v uradni vrečki NK Maribor, z njihovim klubskim šalom, veliko klubsko zastavico in klubsko značko. Prejeli smo tudi 20 kom vstopnic (lahko bi jih tudi 25) na tribuni Marca Tavaresa. Po tekmi pa smo bili deležni še bogate (samoizbirno in raznovrstno) prehrane z več solatami ter neomejeno pijače, po lastni izbiri. Skratka popolno.
Darilo, kot gostje smo domačim podarili tudi mi in sicer : originalno majico članske ekipe za nastope v Konferenčni ligi, prav tako originalen klubski šal in veliko klubsko zastavico. To in manjkajočo opremo za igranje (4 kom majic in hlačk ter 14 parov nogavic) nam je zagotovil tehnični direktor Luka Vrhunc. Edina negativna ocena gre slabi udeležbi igralcev. V določeni meri so opravičila sprejemljiva
Pred začetkom tekme je moram izpostaviti še tisto najprijetnejše za veterane. To pa je srečanje z nekdanjimi vrhunskimi nogometaši Maribora. Najprej s Tomislavom Prosenom (igral je tudi za Olimpijo), igralcem in trenersko legendo Vojislavom Simeunovičem, Herbertom Klančnikom, Zvonkom Breberjem, in, in.. Pa tudi izjemnega fotoreporterja Draga Werniga-Tako, ki je uvod in samo veteransko srečanje, obeležil (zagotovo) s številnimi fotografijami.
V osebno zadovoljstvo mi je bilo seveda srečanje z vsemi bivšimi igralci, katerim sem bil trener v Olimpiji in selektor v mladinski in U-21 reprezentanci. Jasmina Handanoviča sem srečal, ko je zaključil trening, Muarem Vugdalič, pa je tako in tako vodil domače veterane. Manjkala sta Suad Filekovič in Milivoj Novakovič. Danes so žal nekateri bolj vijolični, kot zeleni.
Na mariborski strani sta iz kroga predhodno naštetih igrala Barun (nastopal je tudi za Olimpijo ter vratar Sraga. Pri njih so manjkali iz tega kroga : Murko, Grizold, Pekič, Franci, Prednik.
Ker smo bili v nepopolni zasedbi, saj nam je manjkal vratar, so nam ga odstopili Mariborčani. Ni pa uspelo, da bi nam pomagal še kakšen njihov igralec, ki je v preteklosti nastopal tudi za Olimpijo (kot npr. : Bozgo, Pavlovič, Barun in Pirc, moj soigralec pri NK Mercator-Svoboda). Tako je moralo naših 10 igralcev, v celoti igrati tekmo (2 x 30 minut), medtem, ko so se Mariborčani lahko poljubno menjali. Ne glede na to, pa si vsi naši igralci zaslužijo vse pohvale. Odlično so začeli od prve minute. V času popolne premoči (sicer brez prave priložnosti) smo nepričakovano in nesrečno prejeli gol, nato pa še hitro še drugega, na način, ki ga ne bi smeli (na veteranski tekmi). Da smo res igrali dobro je dokaz v doseženem golu. Mitrakovič je neubranljivo zadel iz prostega strela (20 metrov). To je bil pravi evrogol. Tik pred zaključkom prvega polčasa pa je Trgo zgrešil, kar se ne sme zgrešiti. Celoten drugi polčas je potekal enakovredno. Tik pred koncem pa je bil v lepi priložnosti Lalovič. Ker se ni odločil za strel iz prve, v neposredni bližini gola, je domačim uspelo blokirati udarec in domači so se lahko veselili minimalne zmage.
Osnovni namen je bil, da se po dolgem času veterani Maribora in Olimpije ponovno srečamo. Rezultat gotovo ni več v prvem planu, ampak druženje nekdanjih igralcev in soigralcev. To je uspelo v celoti. Z naše strani moram še posebej izpostaviti Ismeta Ekmečiča. Prišel je na tekmo iz Avstrije, kjer sedaj stanuje, igral tekmo in se do našega odhoda družil z nami.
To srečanje je ponovno odprlo pot v organizacijo stalnih srečanj veteranov med dvema največjima kluboma v Sloveniji. Pri tem pa moramo z naše strani poskrbeti, da bo odziv nekdanjih igralcev boljši. Vsak, tudi, če je trener v moštvu (tudi izven Olimpije in Maribora), bi si moral delo organizirati tako, da je zanesljivo prisoten na srečanju veteranov teh dveh klubov.
Z največjim zadovoljstvom lahko včerajšnjo nedeljo izpostavim, kot izjemen prijateljsko nogometni dan nekdanjih igralcev Maribora in Olimpije ter mlajših igralcev, ki sem jih imel možnost voditi kot klubski trener, ali selektor reprezentanc NZS.
Po skupnem kosilu je sledil ogled derbija med NK Maribor in NK Olimpija. Stadion je bil kar solidno zaseden. Našim pa žal ni uspelo, da bi dosegli ugodnejši rezultat. Prehitro so bili prejeti kar trije goli. Premoč v nadaljevanju tekme ni prinesla preobrata. Zapravljene so bile številne priložnosti, vendar pa je pri tem potrebno dati v ospredje domačega vratarja Juga, ki je preprečil številne obetavne strele na gol. To kar je uspelo Repasu, najboljšemu igralcu tekme z dvema projektiloma, so nasprotno našim napadalcem s pravočasno blokado preprečili domači branilci. Prvenstvo se nadaljuje. Maribor je v tem derbiju dokazal, da je potrebno na njih še vedno računati. To pa pomeni, da vsaka napaka (slabši rezultat) lahko prehitro spremeni razmerja na lestvici.
Igrišče je bilo v odličnem stanju, ob prelepem sončnem vremenu. Toda z vsako minuto se je temperatura zniževala in na tribuni ni bilo prijetno.
Vseeno pa smo se veterani z zadovoljstvom vračali nazaj proti Ljubljani.
Nekorektno bi bilo, če ob zaključku ne bi izpostavil še tiste člane ki so mi pomagali, da smo v Maribor sploh lahko potovali. To sta bila Jože Mehle (vseskozi je skrbel, da ne bi bilo kaj narobe, že pred odhodom iz Ljubljane in potem tudi v Mariboru) in Matjaž Jakopič, ki je poskrbel za določene druge zadeve, ni pa odpotoval z nami v Maribor ter seveda nekateri igralci, ki so zagotovili s svojim avtom prevoz do Maribora.
Janez Zupančič
O naši tekmi so kmalu, na spletni strani NK Maribor, objavili naslednji prispevek :
Nekdanji nogometaši večnih tekmecev so se pomerili na umetni travi: Maribor – Olimpija 2:1
USPEŠNEJŠI VETERANI VIJOLIČASTIH
Uspešen uvod v osrednji del nedeljskega programa: veteranski derbi po vijol’čnem scenariju. Na igrišču z umetno travo v Ljudskem vrtu ekipa v vijoličastem slavila z 2:1. Strelca sta bila Zoran Pavlović in Goran Cvijanović. Najprej Pavlović spretno z roba kazenskega prostora po asistenci Cvijanovića, nato pa je Pavlović podal Cvijanoviću, ki je bil natančen ob soočenju z vratarjem. Za goste je za vmesno zmanjšanje zaostanka in tudi končni rezultat zadel Željko Mitraković.
MARIBOR: Sraga, Dubravica, Bozgo, Pavlović, Cvijanović, Džinić, Školnik, Šterbal, Barun, Golob, Dvoršak, Pirc, Hafner, Tomažič-Šeruga, Plošnik, Perko, Karanović, Perkovič. Trener: Muamer Vugdalić.
OLIMPIJA: Mitraković, Ekmečić, Kujović, Cirar, Puc, Trgo, B. Deisinger, Lalović, P. Deisinger, Avbelj. Trener: Janez Zupančič.
Strelci: 1:0 Pavlović (8), 2:0 Cvijanović (12), 2:1 Mitraković (16)
Nedavni komentarji