Nekoliko z zamudo objavljam prispevek o našem sodelovanju  na humanitarni prireditvi v Velenju, v nedeljo 14.janaurja. Šlo je za obsežno prireditev, ki se je v Rdeči  dvorani začela že ob 16.uri, zaključila pa verjetno po 22.uri zvečer.

Naša zadolžitev je bila, da v okviru malonogometnega turnirja treh znanih ekip veteranov (najprej so bile predvideni štiri), zastopamo NK Olimpija. Poleg nas sta sodelovali še ekipi veteranov NK Rudar Velenje in NK Maribor.

Tudi tokrat  smo se soočili s problemom ustreznega števila igralcev. Imeli smo samo enega rezervnega igralca, oba konkurenta pa za najmanj dve ekipi (ekipo je sestavljalo skupaj 6 igralec : 5 + vratar). Kljub vsemu smo imeli kvalitetno ekipo, ki so jo sestavljali : vratar Janez Strajnar, brata Bogo in Peter Deisinger, Selvad Kujovič, Goran Jolič, Ermin Rakovič in nekoliko mlajši Klemen Kolar-gost naše ekipe, ki se je pridružil na poziv Ermina Rakoviča, tik pred odhodom v Velenju. Kot običajno so odpovedi treh igralcev prišle dve, do tri ure pred odhodom, kljub temu, da je bilo prvo vabilo poslano že 20.decembra 2023, osemnajstim (18) igralcem. Vse je bilo objavljeno tudi na spletni strani društva. Naknadno pa še dodatna SMS sporočila, kot opozorilo za potrditev udeležbe. Zato zahvala vsem tem igralcem, ki so prišli, bili prisotni, kar je omogočilo naš, kvaliteten nastop na tej prireditvi.

Izpolnili pa smo osnovno obveznost-udeležbo na turnirju. S pomočjo matičnega kluba smo organizatorjem podarili tudi nekaj daril za srečelov (dve majici, šal, kapa, vžigalniki . vse z grbom NK Olimpija), klub pa nam je pripravil tudi zahtevano opremo za igranje (10 + 2 kompleta).

Op.: manjka samo še zelena žoga za ogrevanje in bomo popolni v predstavitvi NK Olimpija, na takšnih in podobnih srečanjih.

Organizatorji so bili  res zadovoljni z našo udeležbo, kar so v času naše prisotnosti večkrat izrazili. Obratno pa je potrebno takoj omeniti njih. Vse so storili, da je bil program poln in kvaliteten.

Naša ekipa v skromni številčni zasedbi pa je tudi na igrišču dostojno zastopala ime Olimpija. Izgubili smo sicer prvo tekmo z domačini. Zasluženo. Preveč neorganizirano, individualno smo pristopili k tekmi. Zapravili nekaj priložnosti, domači pa so nasprotno na naš račun in tudi s svojo kvaliteto, ki jo imajo, dosegli dva gola takoj na začetku tekme in na koncu s to prednostjo dosegli zmago.

Po vmesni tekmi najmlajših je bilo na vrsti srečanje z Mariborom. Povsem drugačen pristop in organizirana igra sta se obrestovala. Dosegli smo kar šest golov, od katerih je štiri dosegel Klemen Kolar in si s tem prislužil priznanje za najboljšega strelca. Res odlično, preprosto in z velikim številom natančnih podaj smo imeli igro vseskozi pod kontrolo, še številne priložnosti, vendar pa so imeli Mariborčani, kot tudi mi, v vratih odličnega vratarja Roberta Srago, ki je preprečil še nekaj obetavnih priložnosti. Te so imeli tudi Mariborčani, toda naš vratar Janez Strajnar je bil nepremagljiv. Prejeli smo sicer en gol. Zmaga pa nam je prinesla lep pokal.

V zadnji tekmi so domačini, Velenjčani ponovno demonstrirali svojo kvaliteto in premagali tudi Maribor, kljub zaostanku po prvem polčasu.

Program te humanitarne prireditve je bil res bogat. Poleg številnih tekem, od katerih so zadnjo v naši prisotnosti igrali še sponzorji te humanitarne prireditve z znanimi velenjskimi in drugimi igralci ter ekipa »Zvezde« z Nastjo Čehom in Oskarjem Drobnetom, Vilijem Resnikom, Jožetom Potrebuješ  in številnimi drugimi, je bil bogat še kulturno-zabavni program.

Seveda so organizatorji poskrbeli tudi za obilno postrežbo (hrane in pijače) prisotnih. Upam, da je humanitarna akcija in prireditev uspela organizatorjem tudi v osnovnem namenu : zbiranju sredstev za Nejlo. Kdo je Nejla vse pove fotografija prilogi.

Tudi osebno sem zadovoljen, da sem bil prisoten v Velenju, skupaj z zgoraj naštetimi igralci. Moram se jim zahvaliti saj so s svojo prisotnostjo prispevali, da je bil program organizatorjev izpolnjen. Takšnih akcij se moramo udeležiti (v čim večjem številu) tudi iz družabnih razlogov. Kajti to so enkratne priložnosti za srečanje z uglednimi bivšimi soigralci, za nas starejše pa tudi z nekdanjimi igralci, ki smo jih trenirali v klubskih, ali pa reprezentančnih selekcijah. Veliko takšnih je bilo prisotnih v Velenju, v vseh moštvih, ali pa kot gledalci.

Zahvaliti pa se moram tudi dvema članoma iz našega društva. Matjaž Jakopič je pomagal pri pridobivanju opreme in daril za to akcijo, Jože Mehle pa je poskrbel za prevoz igralcev z vso opremo ter še pomagal neposredno na tekmah.

Brez takšnih ljudi, ne bi šlo. Zadovoljstvo, da smo storili nekaj dobrega pa v tem primeru edino velja.

Prispevek z zamudo, kar je zapisano v uvodu pa je samo zaradi nekoliko kasneje poslanih (številnih) fotografij tega dogodka. Te so predstavljene v prilogi.

Janez Zupančič