Včeraj me je pri brskanju dnevnih dogodkov presenetila novica, da je preminil nekdanji nogometaš Olimpije RADE RADULOVIĆ. Za Olimpijo, v katero je prestopil iz NK Čelik iz Zenice. V Ljubljani je ostal dve tekmovalni sezoni 1976/1977 in 1977/1978. Sledila je ponovna vrnitev v Čelik, s katerim je dosegel lepe, tudi mednarodne uspehe. Z moštvom Čelika in Radetom Radulovičem, sva se srečevala kot nasprotnika v drugoligaški konkurenci, v sezonah 1978/1979, 1980/1981 in tudi v jesenskem delu 1981/82, v katerem je moštvo NK Mercator (Svoboda) za katerega sem nastopal, tekmovalo samo še v jesenskem delu. V letu 1982 je Rade v Čeliku tudi zaključil svojo nogometno kariero.
Čeprav je preteklo že več kot 47 let od najinega poznanstva, so spomini nanj zelo sveži. Leta 1976 sva namreč bila oba novinca v moštvu Olimpije, ki jo vodil trener Dragoljub Milošević. Rade, res odličen nogometaš in človek se je odlično vklopil v tedanje moštvo Olimpije. Predvsem je bil pravi sogovornik, neobremenjen s svojimi nogometnimi sposobnostmi in je zato predstavljal pravo okrepitev.
Zadnje najino srečanje pa je bilo že po osamosvojitvi Slovenije. Veteranska reprezentanca Slovenije je gostovala v Zagrebu, na stadionu Maksimir. Obiskal nas je. Ne morem zapisati, kaj vse nam je zaupal o takratnih (vojnih) dogodkih v BiH in kako mu je uspelo, da je ostal živ. Njegova pripoved je bila iskrena, neposredna. Težko je pripovedoval, še težje je bilo vse to poslušati. Smo pa bili vsi zelo veseli, da smo se ponovno srečali z njim.
V BiH se prav zaradi tega ni želel trajno vrniti. Poiskal si je nov dom v Avstraliji, kjer je živel do svoje (včerajšnje) smrti.
sožalje tvoji družini.
Počivaj v miru.
Janez Zupančič
p.s. : v arhivu, ki ga imam na razpolago bom poskušal najti zadeve, ki so povezane s pokojnim Radetom Radulovićem.
Nedavni komentarji