Seznam tistih, ki so v določenih obdobjih delovali in zaznamovali NK Olimpija, se je od petka dalje spet povečal. Poslovil se je človek, ki je bil v vseh pogledih popolnoma predan nogometu. Bogato je bilo njegovo poslovno življenje. Nepogrešljiv v mnogih klubih širom sveta, pa je bil prav v nogometu, kot predsednik in lastnik mnogih uglednih klubov v raznih državah. Osebno spoznati in poznati takšnega človeka je bil privilegij.
Naštevati vse presežnike njegovega dela v NK Olimpija ni potrebno. Vse je bilo v zadnjih dneh obsežno zapisano, predvsem v povezavi z NK Olimpija. Upravičeno. Takoj po njegovem prihodu je NK Olimpija po dolgih letih osvojil naslov prvaka Slovenije.
Ne bom ponavljal izjemno bogate vsebine povezane z g. Mandarićem na čelu Olimpije. Izpostavljam pa naslednje :
- Spoznala sva se na nogometnem igrišču na Bledu, 11.julija 2015. Čeprav sta bili za moštvom, ki sem ga vodil (NK Zarica Kranj), že dve težki prijateljski tekmi, v torek 7.julija (HIT Gorica v Novi Gorici) in v četrtek 9.julija NK Dob, sem na prošnjo kolega Marijana Pušnika, takratnega trenerja v NK Olimpija, pristal, da igramo v soboto še tretjo tekmo zapored. In pred tekmo sem lahko spoznal g.Milana Mandarića. Kar preveč je bil vljuden in se zahvaljeval, da smo vskočili namesto enega izmed tujih klubov, ki je v zadnjem trenutku odpovedal tekmo. Gospod Mandarić je že vedel, da sem predsednik društva veteranov NK Olimpija. Ta tekma je bila v veliki meri zato tudi dodatek h krepitvi odnosov med matičnim klubom in društvom veteranov, bivših igralcev NK Olimpija. Da sem še bolj spoznal gospoda Milana Mandarića ima veliko zaslug tudi bivši soigralec Vukadin Lalović;
- Veliko smo se pogovarjali, predvsem v smeri boljšega odnosa do bivših, uglednih igralcev NK Olimpija. Znal je prisluhniti katerikoli tekoči vsebini. Nisem zahteval preveč. Toda zagotovljena oprema za prijateljske tekme veteranov, zagotovljen avtobusni prevoz in plačilo stroškov prednovoletnega srečanja veteranov mu niso predstavljali nobenega problema. Problem je bil le ta, da se našega prednovoletnega srečanja ni nikoli udeležil, čeprav je bila njegova udeležba potrjena. Zakaj ne, nimam odgovora. Kajti za njegovo prisotnost pri veteranih in za kakšen individualni prevoz je znal poskrbeti Sebastjan Cimirotič, ki je bil tudi zelo povezan z njim;
- V njegovem obdobju nam je uspela, ob pomoči takratnega poslovnega direktorja kluba Marka Čepelnika, dobiti mesto v organih društva NK Olimpija;
- Čeprav nas ni nikoli obiskal na prednovoletnih srečanjih, izpostavljam še naslednje zadeve :
- njegovo prisotnost na nogometni tekmi veteranov Olimpije in Maribora, ki je bilo organizirano v Črnučah, pred derbijem članskih moštev ;
- popolno podporo za upokojitev dresa s številko 7, pokojnega Danila Popivode in
- številna druga srečanja ter razgovore o tekoči problematiki kluba in veteranov.
Skratka. Gospod Milan Mandarić je bil odprt, predvsem pa dojemljiv človek in zato lahko o njem zapišem (z vidika veteranov) le vse najlepše. Menim, da je bila takšna pozornost dovolj obsežna. Res nam je lahko žal, da se osebno ni vsaj za kratek čas pojavil v širši veteranski družbi.
Končam lahko samo z naslednjim : GOSPOD MILAN, POČIVAJTE V MIRU IN HVALA VAM ZA VSE, kar ste storili za Olimpijo.
Janez Zupančič
Predsednik ŠD Veterani NK Olimpija Ljubljana

Nedavni komentarji