Danes praznuje rojstni dan Brane Oblak. Zagotovo še vedno najboljši slovenski nogometaš vseh časov. Najprej : Brane vse najboljše. Zdravja in še mnogo prijetnih ter aktivnih trenutkov v tvojem življenju.
O Branetu je težko zapisati še kaj izvirnega. Je pač osebnost, ki je vedno dostopna vsem. Tudi nobenega problema ni, da Brane kar sam izpostavi določene zadeve iz svojega pestrega, predvsem nogometnega življenja. Seveda pa pri tem ni nikoli zanemaril, ali bil “previsok” za vse ostale zadeve in dogodke.
O Branetu zato lahko le z izbranimi besedami. Zelo dobro ga poznam, verjetno tudi še premalo. Toda sodelovanje z njim v vlogi pomočnika in zaradi njega tudi še aktivnega igralca v kar poznih letih (čez 41), je nepozabno, inovativno, predvsem pa odlična šola za moje sicer skromno in resno trenersko delo. To kar je v času skupnega sodelovanja nudil in predstavljal Brane, je nekaj posebnega. Za takratne (amaterske) razmere pa usmeritev, kako je potrebno (načrtno) delati, da morda res postaneš profesionalec. Danes tega ne bom opisoval. Toda že s tem uvodnikom želim opozoriti, da je Brane res samo eden, unikat in si zasluži vedno polno pozornost in spoštovanje.
Da te besede niso prazne, je jasno pokazal intervju z njegovim vrhunskim soigralcem v Bayernu (Rummenige), v športnem dnevniku Ekipa, v mesecu marcu letos.
Meni je vse to že dolgo znano. Nikoli nisva bila soigralca v rednih tekmovanjih, zato pa je bilo več veteranskih nogometnih tekem z uglednimi moštvi in tudi reprezentancami (Bayern, Hrvaška, Anglija). Toda kljub vsemu mi je največ pomenilo sodelovanje z njim v NK Naklo. Vzpostavljena je bila možnost popoln komunikacije in svetovanja. Le od pravega profesionalca lahko dobiš nasvet priporočilo, na igrišču pa konkretno vidiš tiso, kar ni zapisano v nobeni knjigi. Teh zadev je imel Brane na pretek. Mnogi ga tudi niso razumeli, ali pa ga niso hoteli razumeti. Zaradi njegove neposrednosti, pa so mu mnogi neupravičeno znali pripisovati marsikaj. V Naklem sem ga moral celo nadomestiti. Za zelo kratek čas. Nisem sicer hotel, toda prepričeval me je tudi Brane in mi pri tem pomagal z raznimi življenjskimi nasveti. Ker sva si bila po pristopu in zahtevah podobna, sem hitro končal tudi jaz. Žal pa je kmalu po tem bilo konec tudi v začetku samostojne Slovenije, zelo uspešnega NK Živila-Naklo.
Branetu bom ostal vedno dolžan. Zaradi njegovega korektnega odnosa pri delu, zaradi njegovih razkritij in skrivnosti v profesionalnem človeku, predvsem pa zaradi njega samega, saj smo še v stikih (sicer redkih). Zato pa vsako srečanje z njim predstavlja poseben dogodek. Ni vsakomur dano, da lahko bolj pozna tega nekdanjega vrhunskega nogometaša.
Naj bo dovolj. Zato Brane še enkrat vse najboljše, bodi zdrav in aktiven in ne pozabi prijateljev in znancev, ki te izjemno cenimo. Lepo praznuj in uživaj.
Vse to ti želim tudi v imenu vseh članov Športnega društva veterani NK Olimpija Ljubljana.
Janez Zupančič
Predsednik ŠD Veterani NK Olimpija Ljubljana
Nedavni komentarji