Na pokopališču ŽALE v Ljubljani, smo se včeraj (četrtek 5.novembra 2026), ob 15.00 uri še zadnjič poklonili IVANU PEJOVIĆU, bivšemu igralcu NK Olimpija, v obdobju 1968-1975.
Kot običajno smo tudi tokrat našo pozornost do pokojnega soigralca izkazali s sedaj že tradicionalnim cvetličnim aranžmajem – zeleno bela žoga in poslovilnim govorom, na pogrebnem slovesu.
Seveda ni manjkala tudi prisotnost članov našega društva. Tokrat nismo bili tako številčni. Nekaj upravičenih opravičil, zaradi drugih neodložljivih obveznosti, tistih, ki so bili običajno sicer prisotni.
Tokrat je bila pred pogrebno slovesnostjo dana tudi pobuda, da vsi veterani pridemo tudi s klubskim šalom.
Na pogrebni slovesnosti so bili poleg najožjih družinskih članov, prisotni prijatelji iz nogometa in druženja s pokojnim Ivanom, ko se je nogometno upokojil, nekdanji nogometaši, med njimi tudi Ivanov soigralec Rudi Zavrl, dolgoletni predsednik Nogometne zveze Slovenije. Omeniti pa moram mlajšega, bivšega igralca NK Olimpija Branka Šarenca, ki je pripotoval celo iz Maribora.
V poslovilnih govorih pa je potrebno mimo nogometna (naš govor) izpostaviti govor Branka Vekića, ki je na kratko, vendar podrobno predstavil Ivana, s katerim so redno družili na stadionu ŽAK Ljubljana in govor Ivanove žene. Zmogla je toliko moči, da ji je uspelo v res čustvenem govoru izpostaviti vse lepote skupnega življenja z Ivanom.
Zadnjo pot iz mrliške vežice, do poslovilnega prostora in nato do groba, Ivanovega zadnjega počivališča pa je vodil pravoslavni duhovnik.
Ta prispevek zaključujem z besedami, s katerimi je bil zaključen tudi naš poslovilni govor :
Počivaj v miru na tem Ljubljanskem pokopališču, v krogu tvojih nekdanjih soigralcev, trenerjev in funkcionarjev. Za vedno ostajaš naš IVAN.
Janez Zupančič
Predsednik ŠD Veterani NK Olimpija Ljubljana
Nedavni komentarji